»Veselim se pesniške knjige, ki jo bomo skupaj napisali 1. oktobra. Združilo nas bo iskanje občutkov lepega, spraševanje o smislu, želja po ohranjanju upanja in gotovo še marsikaj. Prepričan sem namreč, da človek v resnici pesniško prebiva na tem svetu in trenutki, ko zmore to tudi izraziti, se mi zdijo še posebej dragoceni.«

»Hitro sem ugotovil, da ne bo šlo tako, ker sem ugotovil, da moj spomin ne deluje, kot sem si zamišljal.«

»Z vsakim branjem se knjiga na neki način znova rodi in je vedno malo drugačna. To omogoča ta čudež branja.«

»Zagotovo je trilogija izraz hvaležnosti in spoštovanja do vseh teh ljudi. To so knjige, v katerih se ne da lagati, preprosto zato, ker pišeš o ljudeh, ki so ti blizu. Na neki način sem po šestih letih odrešen te zavezanosti. Veselim se del, v katerih se bom lahko spet prepuščal domišljiji. Zdaj pa grem lahko mirno na pokopališče v tej moji vasi, kjer je večina mojih protagonistov, prižgem svečo za vse in se mi nikomur ni treba opravičevati, da sem si kaj izmislil.«

»Ljubezen je treba ujeti, / a nikoli zapreti. / Ljubezen je treba gostiti / in včasih skriti. / Ljubezen je treba ljubiti«

»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«

»Govoriti o ljubezni brez cinizma, brez ironije, brez ironične distance.«

»Mislim, da je magično takrat, ko nekaj verjamemo in se na podlagi tega odzivamo in tudi ravnamo.«

»Nisem si mislil, da bom v življenju kdaj doživel, da bom sredi Murske Sobote ljudem dopovedoval, da je tu slovenščina prvi jezik.«